— Prispevki —

Letos smo ljubitelji Impro lige na začetek sezone čakali dlje kot prejšnja leta, a očitno to ni pripomoglo k temu, da bi se v nedeljo pred Španskimi borci trlo impro navdušencev. Mogoče, ker so te prve predstave »itak vedno bolj tako-tako,  kvaliteta predstave pa zaostaja za mojimi pričakovanji, ki so postavljena visoko, saj vedno gledam le izločilne boje …« (wannabe impro strokovnjaki). Ali pa se je razlog skrival v prelepem dnevu, ki so ga izkoristili za izlet in zvečer prehud mraz, da bi se namesto za poležavanje na toplem raje odločili, da zaidejo v Španske borce. Kakorkoli že, tisti, ki smo se znašli na impro otvoritvi sezone, smo se imeli, vsaj tako je moje mnenje, precej fino.

Poleg tega da v predstavi uživam, je mene tokrat čakala naloga, da o tej predstavi tudi kaj napišem. Oborožena s tremi kuliji in blokcem sem zasedla bojni položaj, ki mi je omogočal, da imam dogajanje pod kontrolo, saj bom vendar zapiske delala že sproti med predstavo (to se je izkazalo za začetniško napako neizkušenih, ker ne vem, če ste opazili, vendar je med predstavo  tema. In delanje zapiskov v temi bom morala še precej zvaditi).

Letos se je vodstvo Impro lige odločilo, da je z novo sezono prišel čas tudi za nekatere spremembe.  Najprej smo bili s strani tokratnega moderatorja Jana Hrušovarja opozorjeni, da naj si pogledamo novo »lušno« spletno stran (baje je »lušna«, videl je pa še ni). Poleg tega so sodniki dobili sodniški zvonček (počasi končajte s prizorom, malo ste bedni) in sodniško hupo (prekinite prizor, zelo ste bedni).

Po vseh uvodnih formalnostih smo bili pripravljeni za prvi dve intro točki v sezoni 2014/2015. Prvi so se nam predstavili »outsajderji« večera, Minimalc 54, ki so nam dali vedeti, da je manj več, potem pa še lanski polfinalisti, Lastniki humorja, tokrat z legendo komedije Goranom Završnikom. Z napovedjo, da bomo kmalu vsi umrli in to od smeha, jim je uspelo prepričati nekaj več ljudi in prvi zmagovalci večera so izbrali, da bodo začeli kot drugi.

V prvi tekmovalni disciplini nove impro sezone so nas Minimalci povlekli v pravo slovensko družinsko dramo z vedno bolj slepim očetom, okulistko, s komplimenti obsedeno mamo in hčerko, ki jo zelo prizadane očitno neizogibna ločitev staršev, ki je svoj dramaturški vrh dosegla s stavkom: »Ne bo špagetov, ne bo obare, oči je šel!«

Da pa ne bi kdo mislil, da smo samo Slovenci nagnjeni k dramatiziranju, so takoj potem poskrbeli LH, ki so nas popeljali v tragedijo družine daleč nekam v deželo sultanov. Ugotovili smo, da če se poleg sultana v zgodbo vmešajo še dateljni, alergija in rabelj, postane tragičen konec neizogiben in pomor celotne družine je še presegel odhod slepega očeta iz prejšnje zgodbe. Občinstvo je bolj ganila tragična zgodba o sultanu in dateljnih, sodnika pa sta v prvi disciplini s točko nagradila Minimalce.

Po bolj morbidnih temah je sledila disciplina Kdo sem? Tu sta se obe ekipi odlično znašli in nihče ni imel popolnoma nobenih težav z razkrivanjem svoje identitete.  Na eni strani Oliver Dragojevič, Pocahontas, Komisar Rex … med igranjem tombole in na drugi Zevs, Talking Tom, Kralj Matjaž … v ribarnici, so bili z dobrim sodelovanjem nastopajačih lahka uganka. Pri glasovanju smo gledalci spet povlekli v eno stran, sodnika pa v drugo, vendar tokrat ravno obratno kot prej in rezultat je bil po dveh disciplinah izenačen.

Didaskalije med improvizatorji ne veljajo za ravno najlažjo disciplino, vendar verjetno ni nihče pričakoval, da bomo imeli že v prvi tekmi sezone priložnost slišati najnovejšo pridobitev sodnikov – »BEDNI-STE hupo«. Precej upravičeno so si jo prislužili Lastniki humorja, ki so delovali, zanje res presenetljivo razglašeno. Tudi v drugem poskusu publike niso najbolj navdušili. Upala bi si trditi, da je bil vrhunec tretje discipline čudaški založniški ples, ki je Minimalcem prinesel tako točke s strani publike kot tudi točke s strani sodnikov.  Po dobri polovici tekme se je tako na obzorju malce posvetlikalo presenečenje.

Po nekajminutnem pametovanju ali je prvi izziv sodniški ali ekipni, sta kot prva svoj izziv predstavila sodnika. Preprosto krzneni plašč oziroma z bolj domačo slovensko besedo, pencmantel.

Z Minimalci smo se tokrat znašli v Šport hotelu Pokljuka na Krvavcu skupaj z zakoncema, ki tam praznujeta svojo obletnico. Moški, pozor! Baje ni boljšega darila od pravega krznenega plašča. Vanj se na prvi dotik zaljubi prav vsaka ženska, tudi če je še tako vneta zagovornica pravic živali. Lastniki humorja so nas po romantičnem krznenem prizoru za nekaj let pomlajšali in nam na odru predvajali otroško oddajo o izdelovanju plaščev iz malih ježkov. Otroci smo celo zapeli skupaj z voditeljem in mu tako pomagali poklicati tolovaja, ki je kasneje ulovil male ježke. Vmes smo, kot se za otroško oddajo spodobi, izvedeli še mnogo poučnih informacij. Na primer, da edino ena stvar vedno premaga ježe – cesta. In da je mrtev jež najboljša past za druge, še žive, ježe.

Po dušah očitno še bolj otroci kot romantiki smo glasove občinstva dali LH in da je zadeva pred zadnjo disciplino postala super napeta, sta se z nami strinjala tudi sodnika.

V drugem izzivu je ekipa, ki ga je predlagala, poskrbela za, tako je rekel Jan, najbolj gej opis discipline, ki se je končal z navodili, da naj ekipe prebijejo himen in da naj publika ne ostane nedolžna! Zadnjič v tem večeru so na oder prikorakali LH. Tokrat z idejo, da naj bi mi zaključevali njihove stavke. Po eni minuti igre se je ta ideja izkazala za precej nerealno. Ali smo bili preveč tiho ali pa smo se po trije naenkrat drli nerazumljive besede. Hitro so se znašli in na oder potegnili nekaj gledalcev, ki so predstavljali grški zborček, v grški tragediji Mladi mucki. Zborova naloga? Vzklikanje monumentalnih stavkov. Himen je bil prebit.

Minimalc 54 nas je v zadnji svoji disciplini popeljal v svet sanj ključavničarke, ki se boji, da se ne bo nikoli poročila. Po dvorani je tako iskala potencialne ženine, kasneje pa še ključ do svoje ključavnice. Kaj ta ključavnica zapira, je bilo prepuščeno domišljiji vsakega posebej. Iz sanj nas je vrglo zadnje glasovanje večera. Nič kaj kavalirsko smo glasovali povsem izenačeno in prepustili breme odločitve o končnem zmagovalcu sodnikoma.

Ob nekaj vzklikih iz publike »KUHNA!« je zmaga na koncu pripadla super Lastnikom humorja. Do presenečenja tako ni prišlo. Škoda za Minimalc 54, bili ste super, sedaj pa uživajte na zasluženem oddihu!